|
|
|
|
 |
| Občina :: Grb in zastava |
Petek, 4.4.2003 |
|
| |
 |
Občina |
|
|
|
Grb in zastava |
|
| Razlaga simbolov ščita |
 |
Mestni grbi se pojavijo v drugi polovici XIII. stoletja, kot posledica ekonomske rasti in osamosvajanja mest od fevdalne odvisnosti.
Ti grbi niso imeli vojno fevdalnih obeležij (čelade, plašči) temveč so izpostavljali lokalne značilnosti: arhitekturo (gradove, mostove, cerkve);
mestne patrone (svetnike, vladarje); pomembne zgodovinske dogodke, ki so vezani na kraj; svojo proizvodnjo (vino, sukno, orodje);
naravna bogastva (hribe, potoke, polja); krajevno mitologijo in druge specifičnosti.
|
|
Trije hribi
Tipična geografska značilnost tega kraja, ki se pojavlja že na pečatu iz leta 1280. predstavlja tri dobrovniške hribe, širše pa pomeni troje
goric v treh naseljih v občini.
|
Ravnina
Vodovodna črta pod tremi hribi predstavlja ravnino oz. polja, ki ležijo ob vznožju hribov.
|
Cvet
Na območju občine Dobrovnik ni bilo pomembnejših zgodovinskih objektov in dogodkov, tipične obrti pa so že izumrle ali so značilne za
druge kraje. Tudi kmetijski pridelki so enako ali še bolj značilni za druge kraje, zato je na grbu upodobljen stiliziran cvet močvirske logarice
(fritillaria meleagris). Predstavlja zaščiteno rastlino, ki raste na območju občine. Trije cvetni listi simbolizirajo sožitje prebivalcev treh naselij v
občini, dve barvi njenega cveta pa sožitje dveh narodov, ki živita na območju občine.
Močvirska logarica je zaščitena z odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki ga je skupščina SR Slovenije sprejela 26.
maja 1976. Ta redka in zelo lepa je znana po vsem svetu, še posebej pa po vsej Evropi.
Z upodobitvijo močvirske logarice na občinskem grbu bomo svetu in Evropi pokazali, da nam je uspelo ohraniti čisto in zdravo okolje,
ki ga lahko v bodočnosti s pridom izkoristimo za razvoj turizma in ostalih gospodarskih dejavnosti. Obenem bo stiliziran cvet na grbu tudi
dodatna spodbuda prebivalcem občine za ohranitev naravne dediščine.
|
Grbovne barve
Heraldične barve delimo v osnovi na:
- grbovni kovini, to sta srebro in zlato in ju predstavljamo z belo oziroma rumeno;
- grbovne barve, ki so črna, rdeča, modra in zelena;
- grbovna krzna, ki jih moderno grboslovje ne uporablja.
|
Barvna pravila
Heraldičnih predmetov v grbih ne predstavljamo v naravnih barvah, temveč v tistih, ki so naravnim najbližje, sicer pa so vsi heraldični
predmeti lahko obarvani poljubno.
Pomen barv v grboslovju je tako bistven, da je zamenjava samo ene barve v istem grbu spremeni njegovo identiteto, kar dejansko pomeni
že drugi grb.
|
Izbor barv in kovin
Za grb Občine Dobrovnik smo izbrali dve heraldični barvi - modro in zeleno, torej iz vsake državne zastave (slovenske, madžarske) po
eno barvo.
Uporabljeni sta tudi obe kovini.
|
| Razlaga zastave |
 |
Zastave
različnih oblik in vrst so se v heraldiki
najprej pojavile na konjeniških pečatih.
Na začetku XIV. stoletja so se pojavile
prave zastave, najprej kvadratne, nakar
so postopoma rasle v širino v razmerju
proti višini. |
Grb je zelo pogost na državnih kot tudi na mestnih zastavah. Po pravilih heraldike bi moral vedno biti pozicioniran v center polja.
Črte pri mestnih zastavah naj potekajo pokončno
Razmerja in barve zastave
Zastava je izdelana v razmerju stranic 1:3 (širina : višini). Po vertikali je, enako kot grb, razdeljena v tri polja.
Prvo polje je četrtina širine v modri barvi, drugo polje je srebrno in polovica širine, tretje polje je spet četrtina širine v zeleni barvi.
V središču zastave je grb.
Avtor grba in zastave: Milan Berden,
ing. |
|
|
|
 |
|
|
|
|
