|
|
|
|
 |
| Kraji :: Dobrovnik |
Petek, 4.4.2003 |
|
| |
 |
Kraji |
|
|
Dobrovnik |
|
Zgodovina Dobrovnika
Davno navzočnost človeka v našem kraju potrjuje najdba kamnitega dleta, o
antični naselbini pa pričajo gomile, ki se nahajajo južno od vasi.
V rimski državi je naše ozemlje pripadalo provinci Panoniji.
Tod je vodila pomembna cesta, ki je povezovala Poetovijo (Ptuj) s
Savarijo (Szombathely). Po izkopaninah sodeč naj bi bila
intenzivnejša rimska kolonizacija v pasu od Lendave ob vznožju
Goric prek Dobrovnika, Bogojine in naprej proti zahodu.
|
 |
Dobrovnik se prvič omenja leta 1270,
na pečatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Naselje se
leta 1322 omenja kot trg (oppidum), kar pomeni, da je bilo
pomembno podeželsko naselje s pravico trgovanja in pobiranja d
avkov. Leta1389 listine omenjajo naselje celo kot mesto (civitas).
V 14. stoletju je kraj sestavni del posesti Dolnjelendavskih
grofov Banffyjevih, po njihovem izumrtju so lastniki postali
Eszterházyjevi.
|
|
V prvi polovici 17. stoletja je kraj in njegovo okolico zajelo
protestantsko gibanje, ki je imelo močno podporo v družini
Banffyjevih. Leta 1747 je Dobrovnik zajel velik požar, v katerem
sta pogorela tudi cerkev in župnišče, vključno z župnijskim
arhivom. V naslednjih 50-ih letih se je bogoslužje odvijalo v
skromni leseni stavbi. Današnja cerkev Sv. Jakoba je bila
zgrajena med leti 1794 in 1796 ob izdatni podpori kneza
Eszterházyja in vernikov.
|
Za drugo polovica 19. stoletja in začetek 20. stoletja je za
kraj značilen visok prirastek prebivalstva. To je povzročilo
množično izseljevanje (sezonski delavci). V tem obdobju se je
močno razmahnila obrtna dejavnost (lončarstvo) in trgovina.
V vasi so delovali trije trgovci, leta 1878 pa so odprli prvo
gostilno. Leta 1911 so zgradili opekarno, ki je obratovala do
leta 1979. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo nazadovalo,
napredek je prinesla nova žaga, ki jo je po prvi svetovni vojni
dal zgraditi Janez Toplak (1922). Leta 1930 je dobrovniška pošta
dobila prvo telefonsko centralo.
|
V obdobju po drugi svetovni vojni so za kraj pomembne naslednje pridobitve:
- elektrifikacija (1952)
- izgradnja sodobnega šolskega poslopja in stanovanjskega bloka (1962)
- izgradnja vodovoda (1971)
- izgradnja zdravstvenega doma (1972)
- reguliranje potoka Bukovnice (1973-1975)
- izgradnja vrtca (1979)
- izgradnja sodobnega kulturnega doma (1982)
- izgradnja šolske telovadnice (1994)
- kraj je z naseljema Žitkovci in Strehovci postala samostojna občina (1998)
|
GYÖRGY DOBRONOKI(1588-1649)
Pomembna cerkvena osebnost, jezuitski profesor filozofije in
teologije je bil rojen v Dobrovniku. Med leti 1627-1629 je bil
rektor Zagrebškega, od leta 1630-1636 pa Trnovskega (Nagyszombat)
jezuitskega semenišča. Pozneje je deloval v Sopronu in Humenneju.
Leta 1646 je spet postal rektor Trnovske univerze. Imel je tesne
stike z kardinarom Pázmányem, glavnim nosilcem madžarske
protireformacije in baroka. V rokopisih je ohranjena vrsta
njegovih teoloških del. Bil je tudi zgodovinar in najbolj
izobražen svetovalec Pázmánya, ki je predlagal cesarju
Ferdinandu za svojega naslednika prav Dobronoki Györgya,
ta je to ponudbo zaradi svoje skromnosti zavrnil.
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
